Povej mi, koga citiraš in povem ti, kaj si

Volk iz pravljice o sedmih kozličkih, ki jih mama pusti same doma, se je spretno pretvarjal, da je mama. Po nekaj poskusih mu je uspelo. Kozlički so mu verjeli in odprli vrata. Nadaljevanje poznamo, jaz pa se sprašujem, kolikokrat smo v vlogi naivnih kozličkov in s citiranjem prenašamo naprej informacije vprašljive vrednosti?

Na idejo o tem zapisu sem prišel, ko sem nekaj študentov pri pisanju zaključnih del, opozoril na vprašljive vire, ki so jih citirali v svojih delih. Pišete esej, diplomsko ali magistrsko nalogo, ali pa doktorsko disertacijo, kateri je torej verodostojen vir informacij?

Dobro je preveriti ozadje avtorja članka, knjige, ali kakšnega drugega prispevka. Zakaj bi nekomu verjeli, da je strokovnjak samo zato, ker je nekaj napisal? Če bi npr. vaš sosed, ki dela v avtomehanični delavnici napisal knjigo o psihološkem profiliranju, bi mu verjeli in ga citirali? Mogoče je dober človek, najboljši pri peki čevapčičev in z njim se je čudovito pogovarjati, je prava duša, ampak ali to pomeni, da je tudi psiholog? Je leta in leta bral, preučeval, raziskoval in objavljal rezultate raziskav v uglednih revijah? Njegova knjiga o profiliranju bi bila vredna ravno toliko kot vaša knjiga o servisiranju avtomobilov. Verjetno bi se mehaniki smejali, tako kot psihologi.

Kako naj se torej izognemo usodi zapeljanih kozličkov? Kako naj vsaj v grobem ugotovimo verodostojnost vira? Kaj je dobro preveriti? Tu je nekaj predlogov.

Print Friendly, PDF & Email

Comments are closed.