Zaključne naloge

Čebele nabirajo z vseh cvetov in delajo med, ki je povsem njihovo delo in nič več materina dušica in majaron; prav tako bo učenec odlomke, ki si jih je izposodil od drugih, preoblikoval in premešal, da bo postalo iz njih nekaj popolnoma njegovega, se pravi njegova sodba
(Michel de Montaigne, Essais, 1580).

Pogosto zastavljena vprašanja

1 Kako naj presodim ali je gradivo, ki ga nameravam uporabiti, verodostojno in strokovno?

Treba je preveriti ozadje avtorja članka, knjige, ali kakšnega drugega prispevka. Kaj je dobro preveriti? Tu je nekaj predlogov:

  • Kakšna je avtorjeva izobrazba (vrsta in stopnja)? Ima povezavo s tem, o čemer piše? Če ni povezave, ali če ni primerne izobrazbe, je potrebna previdnost in dodatno preverjanje. Obstaja resno tveganje, da gre za neverodostojno delo.
  • Ali avtor objavlja v strokovnih revijah, ki imajo recenzentske postopke? Objave v revijah, ki nimajo SSCI indeksa ali pa vsaj SCOPUS indeksa, so lahko vprašljive kakovosti. Ker niso šle skozi recenzentsko preverjanje, so lahko tudi popolnoma neverodostojne. Obstajajo strokovne revije, ki so namenjene same sebi in ne bralcem. Namenjene so zbiranju točk tistih, ki v njih objavljajo članke, saj te točke potrebujejo, da obdržijo delovno mesto na univerzi. Vsaka revija ima na svoji spletni strani napisano, v katerih podatkovnih bazah je indeksirana. Če teh podatkov ni, je treba revijo preveriti. Če gre za knjigo, velja enako – je šla skozi recenzentski postopek? Sta jo preučila vsaj dva strokovnjaka? To običajno piše na začetku, kjer je kolofon. Včasih so recenzije napisane zadaj na platnici. Recenzijo opravijo priznani strokovnjaki, največkrat s kakšne univerze.
  • Kje avtor objavlja svoja dela? Objave v slovenskih revijah so lahko manj verodostojne kot objave v tujih in priznanih strokovnih revijah. Nekatera strokovna področja so pri nas nerazvita in tako se lahko zgodi, da recenzenti, ki preverjajo kakovost prispevkov, ne vejo kaj dosti o obravnavani tematiki, zato težko ocenijo kakovost prispevka. V tujini (mišljene so npr. najbolj razvite EU države) je tveganje za kaj takega manjše. Kot primer; verodostojna revija s področja psihologije je Psihološka obzorja, z varnostnega področja pa Revija za kriminalistiko in kriminologijo.
  • Kje je avtor zaposlen, kako se preživlja, čemu je namenjeno objavljeno delo? Če je zadaj zaslužek, potem je treba biti previden. Če gre za raziskovalca zaposlenega na univerzi, je v ozadju verjetno njegova poklicna radovednost in manj finančni interes. Raziskovalci na univerzah so običajno bolj vešči v kritičnem razmišljanju in metodologiji, zato so navadno bolj verodostojni.
  • Ali avtor spoštuje intelektualno lastnino drugih? Pri delih z malo citati ali celo brez citatov in navedenih virov je treba biti previden, ker gre najverjetneje za poljudnoznanstveno literaturo. Ta je navadno polna nepreverjenih zdravorazumskih domnev, ki jih avtorji samozavestno prodajajo kot čisto zlato. Viri brez citatov so vprašljive kakovosti.
  • Ali je oseba priznan strokovnjak? To, da nekdo sam sebe okliče za strokovnjaka in da mu sodelavci ali stranke napišejo, da je strokovnjak, je oglaševanje, ki ni nujno povezano s strokovnostjo. Preveriti morate, ali je oseba včlanjena v kakšne zaupanja vredne strokovne organizacije, združenja ipd. in ali je uveljavljena tudi širše kot v Sloveniji. V svetovnem merilu je Slovenija (izolirano) mesto z dvema milijonoma prebivalcev in nič več. Tu je lahko biti prvi petelin na gnoju, saj je konkurenca na nekaterih področjih šibka, raven znanja pa ravno tako.
  • Kaj avtor počne v praksi? Ali tudi dela, kar opisuje v svojih delih? Teorija brez prakse (kot tudi praksa brez teorije) je kot kolo brez akse.
  • Kolikšna je starost dela, ki ga citiram? Knjige zastarijo v približno v desetih letih. Svet gre pač naprej in vse se počasi spreminja. Članki imajo načeloma daljšo življenjsko dobo, predvsem raziskovalni, a vedno je dobro premisliti o tem, ali so ugotovitve še vedno veljavne.
  • Kako je članek napisan? Preglejte vsebino in presodite, ali gre za kritično razmišljanje o problemu (npr. ali so predstavljena različna stališča, tudi taka, ki nasprotujejo avtorjevim, ali logično argumentira svoje ugotovitve, ali avtor prikaže tudi slabosti svojih ugotovitev ali raziskav).
  • Kje sem dobil gradivo? Če članka ali knjige niste dobili v kakšni akademski mreži pisnih del, si oglejte spletno domeno. Če se naslov spletne strani konča z »edu«, gre za spletno stran, ki jo je postavila izobraževalna ustanova (npr. http://www.harvard.edu/  – Harvard University). Če gre za izobraževalno ali raziskovalno ustanovo, je večja verjetnost, da je gradivo verodostojno.

Morda je videti zapleteno, a ko spoznaš krog verodostojnih avtorjev, je bistveno lažje postati in ostati verodostojen avtor.

2 Koliko virov naj uporabim?

V zaključni nalogi naj bo vsaj toliko virov kot ima strani. To je približno 35 virov, od tega mora biti vsaj 15 tujih.

3 Kako dolga naj bo predstavitev zaključne naloge?

Bistvo zaključne naloge predstavite v 10 do največ 15 minutah. Pri predstavitvi imate lahko pred seboj zaključno nalogo, zapiske, lističe ipd., uporabljate jih lahko kot opomnike (branje zapiskov pusti slab vtis, zato se temu izognite). Uporabite lahko tudi Power – pointovo ali Linuxovo (OpenOffice.org Impress) predstavitev.

Po predstavitvi vam bo komisija postavila vprašanja, ki bodo izhodišče za strokovno razpravo na temo zaključne naloge. Zagovor traja 30 minut.

4 Ali lahko uporabim prispevek iz Wikipedije in podobnih spletnih virov?

Za pisanje strokovnih in znanstveno raziskovalnih prispevkov Wikipedije načeloma ne moremo uporabiti, saj ni zanesljiv vir informacij. Boljši Wikipedijini prispevki imajo na koncu (dno strani) navedene vire – sledite tem virom in morda vas pripeljejo do uporabnih informacij, ki jih lahko uporabite pri pisanju zaključne naloge.

5 Lahko citiram avtorja druge zaključne naloge?

Izogibajte se citiranju avtorjev drugih diplomskih nalog, saj niso strokovnjaki. Če že citirate ugotovitve avtorja druge zaključne naloge, npr. rezultate njegove raziskave, potem to ni tako problematično. Če pa povzemate teoretični uvod iz druge zaključne naloge, potem to naredi na bralca slab vtis. Temu se izogibajte.

Če izdelujete magistrsko delo, je navajanje podatkov ali ugotovitev iz diplomskih nalog odsvetovano. Pri izdelovanju doktorske naloge pa je načeloma nesprejemljivo tudi citiranje magistrskih del.

6 Kaj je plagiatorstvo?

Če dobesedno prepisujete stavke ali celo odstavke drugih avtorjev (copy -> paste), je to kraja intelektualnega dela, torej plagiatorstvo. Ko jemljete podatke ali berete besedila drugih avtorjev, jih ne prepisujte dobesedno v svojo zaključno nalogo. Povzemajte jih – preberite odstavek, ki se vam zdi pomemben, iz njega izluščite bistvo in ga s svojimi besedami zapišite v zaključno nalogo. Seveda pri tem ne pozabite na navedbo vira (citat).

7 Od česa je odvisna ocena zaključne naloge?

V veliki meri od mentorjevega predloga, ki ga da komisiji, pred katero zagovarjate zaključno delo. Običajno dobim zaključno nalogo v branje dvakrat ali trikrat. Pri vsakem branju predlagam popravke ali dopolnitve. Ko zaključna naloga izpolnjuje oblikovne in vsebinske zahteve, vam sporočim, da jo daste v vezavo in oddate v referatu za študente.

Kako naj bi bila zaključna naloga oblikovana, je napisano v teh navodilih in v navodilih, ki jih dobite tudi na spletni strani FVV. Od študentov pričakujem, da navodila skrbno preberejo in upoštevajo. Pri izbiri vsebine zaključne naloge vam bom pomagal, saj vem, da nimate izkušenj s pisanjem strokovnih besedil.

Cenim:

  • samostojnost pri pisanju zaključne naloge (to ne pomeni, da je slabo, če mi postavljate vprašanja ali me prosite za pomoč!);
  • kritični pristop (Trditve drugih strokovnjakov, tudi mentorja, niso dogme! Če dvomite v neke trditve, to navedite in argumentirajte.);
  • premišljeno izbiro vsebin (potrudite se pri iskanju novih informacij, člankov, knjig ipd.);
  • natančnost in upoštevanje navodil;
  • iznajdljivost pri oblikovanju raziskav;
  • lastno razmišljanje (to je podlaga predvsem za poglavje »Razprava«).

8 Na kašen način naj pišem zaključno nalogo, kakšen slog naj uporabljam?

Zaključna naloga je strokovno besedilo in ne zapis v dnevniku, novela, roman ipd. Zato se izogibamo čustvenih izrazov, presežnikov in dramatiziranju (npr. zelo veliko – napišete le veliko, pogosto …; ne pišite »… z veseljem sem ugotovil/a, da …« ipd.). Strokovni jezik je čustveno zadržan, razumski, logičen, kratek in jedrnat.

9 Rad bi citiral in navedel vir, vendar v navodilih ni napisano, kako naj to naredim.

Poglejte na spletno stran: http://www.library.dal.ca/Files/How_do_I/pdf/apa_style5.pdf ali na mojo spletno stran ( http://arehpsihologija.edublogs.org/ ) med koristne povezave.

10 Kako naj bo oblikovana zaključna naloga, ki je teoretične in ne eksperimentalne narave?

Če mislite napisati zaključno nalogo, ki ne bo eksperimentalne, ampak teoretične narave, potem izpustite poglavji »metoda« in »rezultati«. Več poudarka dajte na to, da boste napisali kakovostno ali kritično razpravo, ki bo temeljila na teoretičnem uvodu (več o tem je napisano v mojih “Nasvetih in navodilih za izdelavo zaključne naloge”).

 

Print Friendly, PDF & Email