Čebele nabirajo z vseh cvetov in delajo med, ki je povsem njihovo delo in nič več materina dušica in majaron; prav tako bo učenec odlomke, ki si jih je izposodil od drugih, preoblikoval in premešal, da bo postalo iz njih nekaj popolnoma njegovega, se pravi njegova sodba
(Michel de Montaigne, Essais, 1580).
Pogosto zastavljena vprašanja
1 Kako presodim ali je gradivo, ki ga nameravam uporabiti (citirati), znanstveno verodostojno?
Tu je nekaj vprašanj, na katera moramo najti prave odgovore:
Ali je članek objavljen v verodostojni strokovni reviji?
Objave v revijah, ki nimajo SSCI indeksa ali pa vsaj SCOPUS indeksa, so lahko vprašljive. Revije brez omenjenih indeksov lahko dopuščajo objave brez predhodnega strokovnega preverjanja (recenzije) točnosti ugotovitev ali pa imajo površne in nestrokovne recenzentske postopke. Članki, ki so objavljeni v SSCI revijah z visokim faktorjem vpliva (npr. IF > 1,00) so bolj verjetno znanstveno verodostojni. Vsaka revija ima na svoji spletni strani napisano, v katerih podatkovnih bazah je indeksirana. Če teh podatkov ni, je treba revijo preveriti, npr. v COBISSu.
Ali je knjiga recenzirana in pri kateri založbi je izšla?
Če želimo citirati vsebino iz knjig (npr. monografije, zborniki), moramo najprej preveriti, ali je delo recenzirano. Podatke o tem najdemo na začetku knjige, kjer so recenzenti navedeni. Če recenzenti niso omenjeni, gre najverjetneje za strokovno nepreverjeno delo. Včasih so izseki iz recenzij objavljeni tudi na zadnji platnici knjige. Recenzije opravijo strokovnjaki z istega strokovnega področja kot je knjiga, navadno gre za strokovnjake z mednarodnim ugledom, ki so zaposleni na univerzi.
Podatek o založbi, pri kateri je delo izšlo, omogoča sklepanje o strokovni verodostojnosti dela. Če je knjigo izdal posameznik (avtor v samozaložbi) ali nespecializirana založba, ki izdaja širok spekter knjig z različnih področij, potem gre lahko za strokovno vprašljivo delo. Če strokovno delo izide v univerzitetni založbi ali pri mednarodno uveljavljeni založbi (npr. Springer in Routledge), potem je bolj verjetno verodostojno.
Ali je gradivo prispevek s konference ali podobnega strokovnega srečanja?
Takšni prispevki so pravilom vprašljivi, saj niso šli skozi resne recenzentske postopke. Zaradi tega se moramo citiranju konferenčnih prispevkov izogibati. Prenašanje ugotovitev iz konferenčnih prispevkov pomeni prenašanje nepreverjenih informacij ali trditev in predstavlja visoko tveganje za prenašanje napačnih podatkov.
Ali so podatki, ki jih želim uporabiti, preneseni iz zaključnih del študentov?
Zaključna dela študentov ne gredo skozi temeljite recenzentske postopke več neodvisnih recenzentov. Zaradi tega je njihova vsebina vprašljiva. Citirati moramo uveljavljene, izkušene strokovnjake in ne neizkušene študente. Citiranje zaključnih del je resno odsvetovano, saj citiramo nepreverjene podatke, ki so jih napisali strokovno neizkušeni avtorji.
Pri citiranju doktoratov je tveganje za napake manjše, vendar je bistveno bolje citirati članke, ki izhajajo iz doktoratov. Na kakovostnih univerzah je objava lastnega dela v dveh člankih strokovno priznanih revij z indeksom SSCI del obveznosti, ki jih mora doktorski študent izpolniti, da lahko pridobi doktorski naziv.
Kakšen bi lahko bil avtorjev motiv za objavo in ali obstaja navzkrižje interesov?
V uglednih strokovnih revijah morajo avtorji članka navesti, ali v zvezi z njihovo objavo obstaja navzkrižje interesov. Če npr. avtor zagovarja določene ideje ali metode, ki jih uporablja in pri tem tudi služi denar (npr. izvajanje usposabljanj in trženje določenih metod), potem mora biti to navedeno na koncu članka. Takega avtorja ne moremo šteti kot neodvisnega ali nepristranskega, saj je objava najverjetneje nastala zaradi zaščite ali uveljavljanja njegovih interesov. Avtorji torej morajo navesti, ali obstaja navzkrižje interesov. Če izjave ni, upravičeno dvomimo v strokovno korektnost (nepristranskost) objave.
Če je avtor raziskovalec, ki je npr. zaposlen na univerzi in ne uporablja, promovira ali trži določenih metod ali idej, je objava najverjetneje motivirana s poklicno radovednostjo in je bolj nepristranska. Raziskovalci na univerzah so običajno bolj vešči v kritičnem razmišljanju in v izogibanju pristranskosti ter v metodologiji, zato so pričakovano bolj verodostojni.
Kdaj je vir, ki ga citiram, nastal?
Knjige zastarijo v približno v desetih letih. Znanost se hitro razvija in nova spoznanja si naglo sledijo. Kar je v znanstveni psihologiji veljalo pred 10 leti, danes morda ne velja več. Drugače je z deli, ki bi jih lahko uvrstili med večinski neznanstveni del psihologije. Ta temelji na nepreverjenih in/ali nepreverljivih ideoloških prepričanjih in ta se skozi desetletja počasi razvijajo in nekatera skoraj ne spreminjajo (npr. pretežno filozofske psihodinamske ali psihoanalitične domneve).
Članki imajo načeloma daljšo življenjsko dobo, predvsem raziskovalni, a vedno je dobro premisliti o tem, ali so ugotovitve iz časa nastanka članka še uporabne. Psihološki članki, ki nastajajo po 2010, ko je kriza replikacije pokazala, da so rezultati večine predhodnih psiholoških raziskav dvomljivi, so bolj vredni zaupanja, saj morajo zadovoljiti strožje kriterije znanstvene verodostojnosti.
Ali avtor spoštuje intelektualno lastnino drugih?
Pri delih z malo citati (npr. dva ali trije na eni strani) ali celo brez citatov gre najverjetneje za nespoštovanje avtorskih pravic drugih in za literaturo, ki ni znanstveno verodostojna. Morda gre za poljudnoznanstveno literaturo, ali pa dela, ki temeljijo na nepreverjenih zdravorazumskih domnevah, ki jih avtorji preveč samozavestno promovirajo. Viri z malo ali brez citatov so vprašljive kakovosti in njihova uporaba je odsvetovana.
Kakšna je avtorjeva izobrazba in strokovnost?
Ima avtorjeva izobrazba povezavo s tem, o čemer piše? Če ni povezave, ali če ni primerne izobrazbe, je potrebna previdnost in dodatno preverjanje. Obstaja tveganje, da gre za strokovno in znanstveno neverodostojno delo.
Avtorji se lahko v svoji delih prikazujejo kot strokovnjaki in to dokazujejo z (nepreverljivimi) izjavami, mnenji ali priznanji oseb in organizacij, ki niso neodvisne ali nepristranske, ampak so z avtorjem (prijateljsko) povezane. To je resen problem majhnih držav, kot je Slovenija. Če je avtor v mednarodnem prostoru odsoten in nepriznan (npr. nima objav v uglednih mednarodnih revijah), potem lahko podvomimo v njegovo dejansko strokovnost. Če velja za strokovnjaka v Sloveniji, to ne pomeni nujno, da bi veljal za strokovnjaka tudi v bolj konkurenčnem okolju, oziroma v gospodarsko in znanstveno bolj razviti tujini.
So v članku omenjene njegove šibkosti in ali je prisotna kritična razprava?
V sodobnih člankih morajo avtorji na koncu razprave opozoriti in izpostaviti konkretne slabosti svojih raziskav, zaradi katerih je posploševanje ugotovitev tvegano ali omejeno. Pomembno je tudi, da je v članku prisotno kritično razmišljanje, kar pomeni, da avtor navaja tudi mnenja in ugotovitve, ki njegovih ne podpirajo in se nanje argumentirano odzove. Članek, ki ne navaja slabosti in kritik drugih raziskovalcev, je verjetno pristranski v korist avtorja, oziroma služi potrjevanju prepričanj in pričakovanj avtorja.
Morda je videti zapleteno, a ko spoznamo krog verodostojnih avtorjev, je bistveno lažje postati in ostati verodostojen avtor. Ne pozabite, da si lahko pri iskanju virov zelo pomagate z AI programi (npr. ChatGPT in Periplexity), med najbolj uporabnimi je ResearchRabbit.
2 Koliko virov naj uporabim?
Več virov, ko uporabite, bolj prepričljivi boste, saj z njimi dokazujete, da ste se poglobili v naslovno temo. Imena uporabljenih revij, citiranih avtorjev in književnih del lahko ustvarijo vtis znanstveno verodostojnega dela ali pa nasprotno. Za zaključne naloge priporočam uporabo najmanj 35 virov in podobno velja za eseje.
3 Ali lahko uporabim informacije iz Wikipedije, ChatGPT in podobnih spletnih virov?
Lahko, vendar je treba biti previden. Vsebino Wikipedijine strani lahko vsakdo spremeni, zato ji ne moremo ravno najbolj zaupati. Ko začenjamo z delom, je Wikipedija lahko vir koristnih idej in informacij, samo preveriti jih moramo. Podobno je z drugimi spletnimi stranmi in tudi s programi umetne inteligence, kot je npr. ChatGPT. Slednji vam bo prihranil ogromno časa in našel podatke, ki jih sami verjetno ne bi našli, pomagal vam bo pri iskanju literature, izdelavi prepričljivih naslovov, jedrnatih povzetkov in kritičnih zaključkov ter pri prevajanju. ChatGPT je zelo uporabno orodje, ampak predati se mu (še) ne moremo in njegove ugotovitve moramo preveriti. Upoštevati moramo tudi to, da nepremišljeno prenašanje besedila iz ChatGPT zlahka vodi v plagiatorstvo.
4 Od česa je odvisna ocena zaključne naloge ali eseja?
Ocena je odvisna od:
- upoštevanja navodil za izdelavo zaključnega dela. Navodila za izdelavo eseja so enaka, le da je priporočljivo upoštevati bolj sodoben način citiranja in navajanja virov APA7;
- premišljenosti izbora relevantne literature;
- znanstvene verodostojnosti citirane literature in količine uporabljenih virov;
- prisotnosti kritičnega razmišljanja o naslovni temi (ne predajte se strokovnim avtoritetam, dobro je, če izrazite argumentiran dvom in lastne zaključke ali razmišljanja, pa četudi dvomite v njihovo pravilnost);
- samostojnosti študenta (to ne pomeni, da je slabo, če postavljate vprašanja ali prosite za pomoč!);
Razprava na koncu eseja ali zaključnega dela lahko precej vpliva na oceno, saj v njej avtor pokaže, koliko se je poglobil v naslovno temo, koliko je kritično razmišljal o njej in kako razgledan je.
