Obstaja več kot 600 različnih vrst psihoterapij, vendar za veliko večino ni verodostojnih dokazov, da delujejo. Nedokazane terapije temeljijo na nepotrjenih domnevah njihovih avtorjev in somišljenikov, ki jih samozavestno tržijo in promovirajo. Zaradi pristranskih in metodološko slabo izvedenih raziskav, objavljenih v dvomljivi literaturi, so prepričani o njihovi učinkovitosti. Kritike in opozorila v znanstveno verodostojni literaturi ignorirajo ali zavračajo kot mnenja nekompetentnih nasprotnikov. Tisti, ki poiščejo psihološko pomoč, so tako izpostavljeni tveganju, da svoj čas in denar vržejo stran ter so potisnjeni v še hujše stiske in občutke nemoči.

Zaradi tega so v Ameriški psihološki zvezi APA, ki je v svetu ena najuglednejših in hkrati tudi najbolj vplivna psihološka organizacija, pripravili seznam psihoterapevtskih tretmajev, ki so dokazano vsaj nekoliko učinkoviti. Gre predvsem za psihoterapije, ki so povezane s kognitivnim in vedenjskim pristopom:

APA Division 12: Society of Clinical Psychology – SEZNAM VSAJ DELNO UČINKOVITIH PSIHOTERAPIJ ZA ODRASLE

Seznam psihoterapij, ki so učinkovite pri delu z otroki in mladostniki, je na voljo tule:

APA Divison 53: Society of Clinical Child and Adolescent Psychology: SEZNAM VSAJ DELNO UČINKOVITIH PSIHOTERAPIJ ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE

Seznama sta sestavljena po blagih ali ohlapnih kriterijih kakovosti. Po zahtevnejših sodobnih znanstvenih kriterijih, ki so se uveljavili po letu 2015 (Tolinovi kriteriji), so se do zdaj kot dejansko učinkovite dokazale le kognitivno vedenjske psihoterapije (za obvladovanje nespečnosti, anksioznosti oz. obsesivno kompulzivne motnje in odvisnosti od psihoaktivnih substanc).

In katere so le navidezno delujoče terapije? Kot omenjeno, večina psihoterapij nima dokazanih učinkov, a naj omenim le nekaj primerov. Med škodljive psihoterapije, ki se tržijo brez znanstvene dokazanosti o njihovi učinkovitosti, sodijo:

• Facilitated Communication – FC (slovensko: Olajšana komunikacija, metoda naj bi bila uporabna pri npr. zdravljenju avtizma);
• Critical Incident Stress Debrifing – CISD (slovensko: Razbremenjevanje zaradi stresa ob kritičnih dogodkih, uporabna naj bi bila pri npr. obvladovanju posttravmatske stresne motnje);
• Eye Movement Desensitisation and Reprocessing Therapy – EMDR (slovensko: Terapija z desenzibilizacijo in predelavo očesnih gibov, uporabna naj bi bila npr. za zdravljenje posttravmatske stresne motnje);
• Neuro-linguistic programming – NLP (slovensko: Nevrolingvistično programiranje, ni psihoterapija v klasičnem pomenu besede, uporabno naj bi bilo pri obvladovanju težav in pri osebni rasti oz. v osebnem izpopolnjevanju);
• Animal-Assisted Therapies – AAS (slovensko: Terapije s pomočjo živali, uporabne naj bi bile za obvladovanje duševnih težav);
• Scared Straight Therapy (slovensko: Terapija neposrednega strahu, uporabna naj bi bila npr. za odvračanje mladostnikov od kriminalnega vedenja);
• Thought Field Therapy – TFT in Emotional Freedom Technique – EFT (v Sloveniji se uporablja izraz »tapkanje«, uporabna naj bi bila za obvladovanje širokega spektra težav);
• Binaural Sleep Sounds (slovensko: Binavralni zvoki za spanje, npr. za obvladovanje nespečnosti);
• Attachment Therapies (slovensko: Terapije navezanosti (npr. Rebirthing) naj bi pomagale pri reševanju težav otrok in mladostnikov, veljajo za najbolj tvegane in škodljive);
• Recovered-Memory Techniques (slovensko: Tehnike obujanja spominov, izhajajo iz psihoanalitičnih ideoloških prepričanj in veljajo za zelo škodljive, saj  terapevti klientom sugerirajo, da so obujeni potlačeni spomini na travmatične dogodke resnični, kar je v nasprotju z ugotovitvami znanstvenih raziskav);
• Grief Counseling for Normal Bereavement (slovensko: Svetovanje o normalnem žalovanju ob izgubi bližnjega);
• Energijska medicina, npr. Reiki, terapija dotika, uravnavanje čakr, kiropraktika, terapija s kristali, magnetna terapija, tradicionalna kitajska medicina, Feng šuj, akupunktura, Ayurveda, homeopatija, bioenergetsko zdravljenje.

Med psihoterapije, ki se zavajajoče oglašujejo kot na splošno učinkovite sodi tudi hipnoterapija, oz. psihoterapija z uporabo hipnoze. Neodvisne raziskave dokazujejo, da je hipnoza lahko nekoliko učinkovita le pri zmanjševanju bolečine, slabosti, nespečnosti in tesnobe (anksioznosti) ter depresije. Naziv “hipnoterapija” je pravzaprav zavajajoč, saj je hipnoza le ena od tehnik, ki jo lahko uporabi psihoterapevt in ne more nadomestiti celostne psihoterapije, saj so učinki hipnoze kratkotrajni in prešibki.

 

Več informacij:

Lilienfeld, S. O., Lynn, S. J., & and Lohr, J. M. (2015). Science and Pseudoscience in Clinical Psychology. Guilford Publications.

Stea, N & Hupp, S. (2024). Investigating Clinical Psychology: Pseudoscience, Fringe Science, and Controversies. Routledge.

Lilienfeld, S. O., Ritschel, L. A., Lynn, S. J., Cautin, R. L., & Latzman, R. D. (2014). Why ineffective psychotherapies appear to work: A taxon-
omy of causes of spurious therapeutic effectiveness. Perspectives on Psychological Science, 9(4), 355–387.