Mit št. 2: Rorschachov test črnilnih madežev je učinkovito diagnostično sredstvo
Najbolj dodelan projekcijski pripomoček je Rorschachov test črnilnih madežev, ki je nastal pred več kot 100 leti in medtem ko so ga praktiki hitro sprejeli kot čarobno palico, ki razkriva tisto, kar drugi testi ne morejo, so ga v znanosti prav tako hitro zavrnili kot špekulativno tehniko. Sto let po njegovem nastanku je še vedno tako in Rorschachov test v znanosti ni sprejet kot veljavno in zanesljivo diagnostično orodje. V prizadevanjih, da bi Rorschachov test pridobil priznanje s strani znanosti, nekateri njegovi zagovorniki zavračajo, da gre za projekcijski instrument in ga neutemeljeno predstavljajo kot test storilnosti. Hitrost opuščanja rabe Rorschachovega testa je neke vrste indikator hitrosti znanstvenega napredka klinične psihologije in ta se v zadnjih desetletjih vendarle umika iz uporabe, predvsem v državah, kjer je psihologija kot znanost bolj razvita. Od leta 2009 so črnilni madeži Rorschachovega testa, skupaj s tipičnimi odgovori, javnosti dosegljivi na spletu (npr. Wikipedija), zato je test brez prihodnosti in zastarel, njegova uporaba pa je lahko tudi neetična, saj vodi v povzročanje škode klientom (s testom lahko pri odraslih in otrocih ugotavljamo neobstoječe osebnostne lastnosti in patologijo). Diagnostični proces Rorschachovega testa je podoben vedeževalskim tehnikam, npr. diagnostiki osebnosti z astrološkimi ali zvezdnimi kartami. Z njimi izurjeni vedeževalci ustvarijo vtis, da imajo ekskluzivno in skrivnostno zapleteno tehniko, ki je ne more razumeti nihče drug in omogoča to, kar znanost ne omogoča: globok vpogled v preteklost in sedanjost osebnosti. Zaradi tega je Rorschachov test omenjan tudi kot test kristalne krogle, pri čemer so mišljene kristalne krogle, ki se uporabljajo pri vedeževanju.
Kljub navedenemu je treba omeniti, da je Rorschachov test lahko uporaben, npr. pri ugotavljanju shizofrenije, vendar je njegova dejanska uporabnost dokaj omejena in daleč od oglaševane. Tisto, kar Rorschachov test vendarle zmore, pa lahko bistveno bolj zanesljivo ugotavljamo na druge načine oz. z drugimi psihološkimi testi. Treba je tudi omeniti, da je Rorschachov test neprimeren za ocenjevanje osebnosti v sodnih postopkih, saj gre za ocenjevanje osebnosti v okoliščinah visokega tveganja za ocenjevano stranko. Razlogov za njegovo neprimernost je več, na primer:
- test ni standardiziran (npr. ni veljavnih referenčnih vrednosti (norm) in uporabljajo se lahko različni načini vrednotenja);
- nepristranske raziskave kažejo, da obstaja visoko tveganje za ugotavljanje osebnostnih lastnosti, ki jih oseba v resnici nima;
- celoten test je skupaj s tipičnimi odgovori javno dostopen na internetu, kar pomeni, da lahko testirane osebe uveljavljajo svoje interese in manipulirajo z izvedenci in sodišči;
- neodvisne raziskave tudi opozarjajo, da test ne omogoča ugotavljanja prilagajanja odgovorov, kar pomeni, da lahko testiranec neopazno vpliva na interpretacijo testiranja;
- s tako nezanesljivim testom lahko povzročimo tudi nepopravljivo škodo ocenjevanim osebam, ogrožamo ugled stroke in še posebej psihološkega izvedenstva ter pravosodja ali sodišč.
Več:
- Wood, J. M., Nezworski, M. T., Lilienfeld, S. O., & Garbm, H. N. (2008). The Rorschach inkblot test, fortune tellers, and cold reading. In S. O. Lilienfeld, J. Ruscio, & S. J. Lynn (Eds.), Navigating the mindfield: A user’s guide to distinguishing science from pseudoscience in mental health (pp. 145–157). Prometheus Books/Rowman & Littlefield.
- Garb, H. N., Lilienfeld, S. O., & Fowler, K. A. (2020). Psychological Assessment and Clinical Judgment. In J. E., Maddux, & B. A. Winstead, (Eds.). Psychopathology: Foundations for a contemporary understanding (pp. 125-140). New York: Routledge/Taylor & Francis Group.
- Kaplan, R. M., & Saccuzzo, D. P. (2018). Psychological Testing: Principles, Applications, and Issues (9th ed.). Boston, MA: Cengage Learning.
- Wood, J. M., Nezworski, T., & Garb, H. N. (2023). The Rorschach Inkblot Test: We See an Unsinkable Rubber Ducky. Skeptical Inquirer, 47(6).
