Katera psihoterapija zares deluje?

Obstaja več kot 600 različnih vrst psihoterapij, vendar za veliko večino ni verodostojnih dokazov, da delujejo. Nedokazane terapije temeljijo na nepotrjenih domnevah njihovih avtorjev in somišljenikov, ki jih samozavestno tržijo in promovirajo. Zaradi pristranskih in metodološko slabo izvedenih raziskav, objavljenih v dvomljivi literaturi, so prepričani o njihovi učinkovitosti. Kritike in opozorila v znanstveno verodostojni literaturi ignorirajo ali zavračajo kot mnenja nekompetentnih nasprotnikov. Tisti, ki poiščejo psihološko pomoč, so tako izpostavljeni tveganju, da svoj čas in denar vržejo stran ter so potisnjeni v še hujše stiske in občutke nemoči.

Zaradi tega so v Ameriški psihološki zvezi APA, ki je v svetu ena najuglednejših in hkrati tudi najbolj vplivna psihološka organizacija, pripravili seznam psihoterapevtskih tretmajev, ki so dokazano vsaj nekoliko učinkoviti. Gre predvsem za psihoterapije, ki so povezane s kognitivnim in vedenjskim pristopom:

APA Division 12: Society of Clinical Psychology – SEZNAM VSAJ DELNO UČINKOVITIH PSIHOTERAPIJ ZA ODRASLE

Seznam psihoterapij, ki so učinkovite pri delu z otroki in mladostniki, je na voljo tule:

APA Divison 53: Society of Clinical Child and Adolescent Psychology: SEZNAM VSAJ DELNO UČINKOVITIH PSIHOTERAPIJ ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE

Seznama sta sestavljena po blagih ali ohlapnih kriterijih kakovosti. Po zahtevnejših sodobnih znanstvenih kriterijih, ki so se uveljavili po letu 2015 (Tolinovi kriteriji), so se do zdaj kot dejansko učinkovite dokazale le kognitivno vedenjske psihoterapije (za obvladovanje nespečnosti, anksioznosti oz. obsesivno kompulzivne motnje in odvisnosti od psihoaktivnih substanc).

In katere so le navidezno delujoče terapije? Kot omenjeno, večina psihoterapij nima dokazanih učinkov, a naj omenim le nekaj primerov. Med škodljive psihoterapije, ki se tržijo brez znanstvene dokazanosti o njihovi učinkovitosti, sodijo:

  • Facilitated Communication – FC (slovensko: Olajšana komunikacija, metoda naj bi bila uporabna pri npr. zdravljenju avtizma);
  • Critical Incident Stress Debrifing – CISD (slovensko: Razbremenjevanje zaradi stresa ob kritičnih dogodkih, uporabna naj bi bila pri npr. obvladovanju posttravmatske stresne motnje);
  • Eye Movement Desensitisation and Reprocessing Therapy – EMDR (slovensko: Terapija z desenzibilizacijo in predelavo očesnih gibov, uporabna naj bi bila npr. za zdravljenje posttravmatske stresne motnje);
  • Neuro-linguistic programming – NLP (slovensko: Nevrolingvistično programiranje, ni psihoterapija v klasičnem pomenu besede, uporabno naj bi bilo pri obvladovanju težav in pri osebni rasti oz. v osebnem izpopolnjevanju);
  • Animal-Assisted Therapies – AAS (slovensko: Terapije s pomočjo živali, uporabne naj bi bile za obvladovanje duševnih težav);
  • Scared Straight Therapy (slovensko: Terapija neposrednega strahu, uporabna naj bi bila npr. za odvračanje mladostnikov od kriminalnega vedenja);
  • Thought Field Therapy – TFT in Emotional Freedom Technique – EFT (v Sloveniji se uporablja izraz »tapkanje«, uporabna naj bi bila za obvladovanje širokega spektra težav);
  • Binaural Sleep Sounds (slovensko: Binavralni zvoki za spanje, npr. za obvladovanje nespečnosti);
  • Attachment Therapies (slovensko: Terapije navezanosti (npr. Rebirthing) naj bi pomagale pri reševanju težav otrok in mladostnikov, veljajo za najbolj tvegane in škodljive);
  • Recovered-Memory Techniques (slovensko: Tehnike obujanja spominov, izhajajo iz psihoanalitičnih ideoloških prepričanj in veljajo za zelo škodljive, saj  terapevti klientom sugerirajo, da so obujeni potlačeni spomini na travmatične dogodke resnični, kar je v nasprotju z ugotovitvami znanstvenih raziskav);
  • Grief Counseling for Normal Bereavement (slovensko: Svetovanje o normalnem žalovanju ob izgubi bližnjega);
  • Energijska medicina, npr. Reiki, terapija dotika, uravnavanje čakr, kiropraktika, terapija s kristali, magnetna terapija, tradicionalna kitajska medicina, Feng šuj, akupunktura, Ayurveda, homeopatija, bioenergetsko zdravljenje.

Med psihoterapije, ki se zavajajoče oglašujejo kot na splošno učinkovite sodi tudi hipnoterapija, oz. psihoterapija z uporabo hipnoze. Neodvisne raziskave dokazujejo, da je hipnoza lahko nekoliko učinkovita le pri zmanjševanju bolečine, slabosti, nespečnosti in tesnobe (anksioznosti) ter depresije. Naziv “hipnoterapija” je pravzaprav zavajajoč, saj je hipnoza le ena od tehnik, ki jo lahko uporabi psihoterapevt in ne more nadomestiti celostne psihoterapije, saj so učinki hipnoze kratkotrajni in prešibki.

 

Več informacij:

Lilienfeld, S. O., Lynn, S. J., & and Lohr, J. M. (2015). Science and Pseudoscience in Clinical Psychology. Guilford Publications.

Stea, N & Hupp, S. (2024). Investigating Clinical Psychology: Pseudoscience, Fringe Science, and Controversies. Routledge.

Lilienfeld, S. O., Ritschel, L. A., Lynn, S. J., Cautin, R. L., & Latzman, R. D. (2014). Why ineffective psychotherapies appear to work: A taxon-
omy of causes of spurious therapeutic effectiveness. Perspectives on Psychological Science, 9(4), 355–387.

Print Friendly, PDF & Email

Psihološki miti ali težko ubranljiva privlačnost navideznih rešitev in odgovorov

V družbi in psihologiji kot stroki so razširjena številna prepričanja, ki jih je sodobna znanost razkrila kot napačna. Raziskave kažejo, da gre za mite, ki so pogosto vztrajni in zakoreninjeni, saj ponujajo udobne iluzije o rešitvah problemov in nižajo občutke negotovosti. Laž lahko ugotovimo z opazovanjem vedenja, nekateri bolj uporabljajo desno in drugi levo polovico možganov, z opisovanjem črnilnih madežev lahko ugotovimo osebnostne značilnosti in travmatične spomine potlačimo – to je samo peščica iz široke palete ljudskih in strokovnih mitov. Mite, ki so razširjeni tudi v Sloveniji, si lahko pobližje ogledate tule:

Print Friendly, PDF & Email

Dokazna vrednost nevroznanstvenih ugotovitev

Nevroznanstveni dokazi naj bi omogočali vpogled v posameznikovo odločanje in vedenje ter nudili utemeljitev pravnih posledic kaznivega vedenja, vendar pa kljub naglemu razvoju v zadnjih dveh desetletjih nevroznanstvene metode (npr. fMRI) še vedno ne omogočajo izdelave zanesljivih sklepov. Nevroznanstveni dokazi se na sodiščih uporabljajo predvsem pri dokazovanju zmanjšane prištevnosti ali neprištevnosti in nesposobnosti razumevanja sodnega postopka. Slike možganske aktivnosti dajejo vtis strokovnosti, objektivnosti in točnosti, a ta vtis je varljiv. Pregled raziskav kaže, da predvsem metoda fMRI še ne dosega minimalnih standardov sprejemljivosti dokazov na sodiščih. Njena uporaba je namreč nestandardizirana, točnost in zanesljivost pa sta neznani in vprašljivi. Raziskovalni rezultati, povezani s fMRI, so pogosto metodološko napačno pridobljeni in nepreverljivi, tehnika pa v znanstveni skupnosti ni splošno sprejeta kot zanesljiva in veljavna. Zaradi navedenega imajo nevroslike le indikativno vrednost, dokazne vrednosti pa ne morejo imeti.

Več lahko preberete v članku:

Cerjak, A. in Areh, I. (2023). Dokazna vrednost nevroznanstvenih ugotovitev. Revija za kriminalistiko in kriminologijo, 74(2), 88–99.

Print Friendly, PDF & Email

Priporočljivo poletno branje: Knjiga prežeta s sodobno sodno psihologijo končno tudi v Sloveniji

Izšla je zanimiva knjiga z naslovom Pod katerim drevesom si ju videl? Ugotavljanje dejanskega stanja (izbrana poglavja).

Ta v slovenski prostor prinaša nujno potrebno znanje s stičišča med pravom in psihologijo. Knjiga namreč predstavlja znanstvena spoznanja s področja sodobne sodne psihologije in je obsežen vir informacij, ki koristi predvsem pravnim strokovnjakom in psihologom ter vsem drugim strokovnjakom, katerih delo je povezano s sodnimi postopki oziroma pravosodjem. Primerna je tudi za študente različnih strok, saj so v njej zbrana nekatera temeljna znanstvena psihološka spoznanja, brez katerih je težko govoriti o strokovnosti.

Natančnejši vpogled v vsebino knjige nudi tale recenzija.

Print Friendly, PDF & Email

Zapisovanje izjav prič – kako točni so preiskovalci?

Po naporni analizi zbranih podatkov je izšel članek o točnosti beleženja izjav prič. Kako točni so torej uradni zaznamki o izjavah prič? Če delo opravi preiskovalec, ki dejansko obvlada spretnosti preiskovalnega intervjuja (PEACE), potem lahko pričakujemo 90 % točnost. Če pa se tega loti neusposobljen preiskovalec, ki je sicer enako motiviran za delo kot usposobljen preiskovalec, potem točnost pade na 80 %. To pomeni, da je 20 % informacij v uradnem zaznamku netočnih ali zavajajočih, kar ovira ali celo onemogoča delo preiskovalcev. Več lahko preberete tule:

Print Friendly, PDF & Email

Dokazna vrednost psiholoških testov

Izvedensko mnenje lahko pridobi pravno dokazno vrednost šele potem, ko ima predhodno pridobljeno znanstveno dokazno vrednost. Povedano drugače, izvedenske ugotovitve lahko pridobijo pravno dokazno vrednost, če so pridobljene z znanstveno metodo raziskovanja, v kateri izvedenec nadzira svojo pristranskost, ugotavlja prirejanje odgovorov in ugotovitve utemelji na splošno sprejetih spoznanjih psihologije kot znanosti. V znanstveno metodo spada tudi uporaba psiholoških orodij ali testov, ki izpolnjujejo minimalne zahteve izvedenskega dela.

Lahko pravni in drugi strokovnjaki ter laiki kritično presojajo o dokazni vrednosti testov, ali pa se morajo slepo prepustiti presoji psihologov? Odgovor: da, tudi brez psihološke ali metodološke izobrazbe lahko kritično presojamo o pomenu testnih rezultatov, če le imamo na voljo prave in razumljive podatke. To je zelo pomembno pri presoji dokazne vrednosti izvedenskih mnenj, ki je brez podatkov o verodostojnosti testnih rezultatov bistveno težja, lahko tudi onemogočena. Če o testih in testiranju ne vemo nič, kaj lahko sploh vprašamo, da bi preverili veljavnost ugotovitev izvedenca?

Več o tem lahko preberete v članku: Dokazna vrednost psiholoških testov

Print Friendly, PDF & Email

Ena ocenjevana oseba, dva psihološka izvedenca, dve mnenji

Medtem ko je ujemanje med vremenskimi napovedmi vremenoslovcev 95 %, je ujemanje med napovedmi (diagnozami) kliničnih psihologov 40 %. Pri sodnem ocenjevanju osebnosti pade na le 18 %.

Zakaj o napačnih vremenskih diagnozah govorimo bistveno pogosteje kot o napačnih psiholoških diagnozah, pa čeprav te lahko vodijo celo v nepopravljivo škodo za kakovost življenja posameznika? Eden od razlogov je gotovo ta, da so napačne vremenske napovedi vidne skoraj vsem, napačne psihološke diagnoze pa skoraj nikomur, razen morda diagnosticirani osebi.

Lahko sodišča pričakujejo zanesljive in veljavne psihološke meritve oz. ugotovitve? Se moramo sprijazniti s hipotetičnimi ideološkimi (filozofskimi) mnenji o ocenjevanih osebah? Ne, seveda lahko pričakujemo dokaj točna in znanstveno utemeljena ter uporabna izvedenska menja, le vztrajati moramo, da jih dobimo. Tako kot npr. od mizarja po predhodnem naročilu pričakujemo točnost pri izdelavi mize dolžine 120 cm (milimeter gor ali dol) in ne mize, ki bi bila posledica njegovega ugibanja o tem, kakšna dolžina bi bila ustrezna za nas.

Zakaj so kliničnopsihološka mnenja pogosto napačna? Kako je mogoče, da se pri ocenjevanju iste osebe pojavljajo različna psihološka mnenja? Nekaj odgovorov na ti vprašanji je zbranih v članku Problematika in dileme različnih izvedenskih mnenj v istem postopku.

Print Friendly, PDF & Email

Ugotavljanje laži – miti in resnica

Lahko laži ugotovimo iz neverbalnega vedenja? Ne. Kaj pa termalne kamere, analizatorji glasu in branje možganske aktivnosti? Ne. Kaj pa s pomočjo poligrafa (detektorja laži)? V bistvu tudi ne. Kako pa potem?

Vas zanima, kaj deluje in kaj ne? Kaj je mit in kaj resnica? Vas zanima kritično razmišljanje, ugotovitve verodostojnih raziskav in razlika med znanstvenimi in kvaziznastvenimi metodami? Kliknite na spodnjo sliko in prišli boste do predstavitev svetovno priznanih strokovnjakov, ki podajajo sodobne informacije o stanju stroke na področju ugotavljanja zavajanja.

Print Friendly, PDF & Email

Ko znanstveni dokazi postanejo sovražnik

Leta 2019 je bilo po opravljeni raziskavi na Vrhovno sodišče Republike Slovenije poslano Poročilo o kakovosti psiholoških izvedenskih mnenj in priporočila za izboljšave ter presojo sprejemljivosti izvedenskih mnenj. Nato je leta 2020 v mednarodni strokovni reviji izšel tudi članek, ki temelji na ugotovitvah omenjene raziskave. Izvedenci, zbrani v društvu Zbornica kliničnih psihologov, so ugotovitve raziskave ogorčeno zavrnili in od takrat dalje sem kot avtor deležen osebnih napadov, s katerimi želijo diskreditirati moje delo in mene osebno. Tako so pred kratkim uprizorili incident pred mednarodno strokovno javnostjo in opozorili nase z nedostojnim vedenjem.

Organizatorji strokovnega simpozija z Erasmus University Rotterdam so me povabili, da predstavim sodno ocenjevanje osebnosti. Med predstavitvijo je skupina slovenskih izvedencev (Anica Prosnik Domjan, Sana Čoderl Dobnik, Sanja Sešok in Tristan Rigler) podajala tako neumestne in žaljive pripombe, da je posredoval organizator in izvedence pozval k spoštljivemu in letom primernemu vedenju. Po zaključku simpozija sem prejel opravičilo organizatorja, ker incidenta niso preprečili. Zapisali so, da so bili presenečeni, saj na mednarodnih srečanjih niso vajeni nespodobnega vedenja in tako niso predvideli, da bi se publika lahko vedla nekulturno, poniževalno in v nasprotju z načeli spoštljive akademske razprave.

V članku Ko znanstveni dokazi postanejo svražnik razkrivam nekatere poskuse socialnega spodkopavanja oziroma laži in žaljivo obrekovanje, s katerim me skuša utišati skupina izvedencev. Za to sem se odločil, da zaščitim svoje dobro ime, menim pa tudi, da je treba o nedostojnosti, objestnosti in destruktivnosti vedenja nekaterih izvedencev psihološke stroke javno spregovoriti, saj s takšnim vedenjem ogrožajo mednarodni ugled Slovenije, njenega pravosodja in stroke.

Print Friendly, PDF & Email

Mednarodni priročnik za izvajanje neprisilnih zaslišanj

S prizadevanji treh institucij je izšel prvi mednarodni zasliševalski priročnik, ki temelji na pristopu zbiranja informacij in osumljencev ne sili v podajanje priznanj. Predstavlja bolj učinkovito in etično sprejemljivo alternativo klasičnim zaslišanjem.

Pri izdelavi priročnika smo skušali na preprost način opozoriti na učinkovit zasliševalski pristop, ki je edini raziskovalno preverjen in potrjen ter etično sprejemljiv.

Povezava do priročnika: Principles on Effective Interviewing for Investigations and Information Gathering

 

Print Friendly, PDF & Email