Medtem ko je ujemanje med vremenskimi napovedmi vremenoslovcev 95 %, je ujemanje med napovedmi (diagnozami) kliničnih psihologov 40 %. Pri sodnem ocenjevanju osebnosti pade na le 18 %.

Zakaj o napačnih vremenskih diagnozah govorimo bistveno pogosteje kot o napačnih psiholoških diagnozah, pa čeprav te lahko vodijo celo v nepopravljivo škodo za kakovost življenja posameznika? Eden od razlogov je gotovo ta, da so napačne vremenske napovedi vidne skoraj vsem, napačne psihološke diagnoze pa skoraj nikomur, razen morda diagnosticirani osebi.

Lahko sodišča pričakujejo zanesljive in veljavne psihološke meritve oz. ugotovitve? Se moramo sprijazniti s hipotetičnimi ideološkimi (filozofskimi) mnenji o ocenjevanih osebah? Ne, seveda lahko pričakujemo dokaj točna in znanstveno utemeljena ter uporabna izvedenska menja, le vztrajati moramo, da jih dobimo. Tako kot npr. od mizarja po predhodnem naročilu pričakujemo točnost pri izdelavi mize dolžine 120 cm (milimeter gor ali dol) in ne mize, ki bi bila posledica njegovega ugibanja o tem, kakšna dolžina bi bila ustrezna za nas.

Zakaj so kliničnopsihološka mnenja pogosto napačna? Kako je mogoče, da se pri ocenjevanju iste osebe pojavljajo različna psihološka mnenja? Nekaj odgovorov na ti vprašanji je zbranih v članku Problematika in dileme različnih izvedenskih mnenj v istem postopku.