Izvedensko mnenje lahko pridobi pravno dokazno vrednost šele potem, ko ima predhodno pridobljeno znanstveno dokazno vrednost. Povedano drugače, izvedenske ugotovitve lahko pridobijo pravno dokazno vrednost, če so pridobljene z znanstveno metodo raziskovanja, v kateri izvedenec nadzira svojo pristranskost, ugotavlja prirejanje odgovorov in ugotovitve utemelji na splošno sprejetih spoznanjih psihologije kot znanosti. V znanstveno metodo spada tudi uporaba psiholoških orodij ali testov, ki izpolnjujejo minimalne zahteve izvedenskega dela.

Lahko pravni in drugi strokovnjaki ter laiki kritično presojajo o dokazni vrednosti testov, ali pa se morajo slepo prepustiti presoji psihologov? Odgovor: da, tudi brez psihološke ali metodološke izobrazbe lahko kritično presojamo o pomenu testnih rezultatov, če le imamo na voljo prave in razumljive podatke. To je zelo pomembno pri presoji dokazne vrednosti izvedenskih mnenj, ki je brez podatkov o verodostojnosti testnih rezultatov bistveno težja, lahko tudi onemogočena. Če o testih in testiranju ne vemo nič, kaj lahko sploh vprašamo, da bi preverili veljavnost ugotovitev izvedenca?

Več o tem lahko preberete v članku: Dokazna vrednost psiholoških testov